Search

Huawei P30 Pro vs. Samsung Galaxy S10+

Sem eden redkih srečnežev na svetu, ki je s strani proizvajalcev pridobil toliko zaupanja, da je smel primerjati ta hip najbolj vroča pametna telefona: Huawei P30 Pro in Samsung Galaxy S10+. Še več kot to. Telefona sem uporabljal dlje časa in jima dal priložnost, da me prepričata. Na koncu tega prispevka želim dobiti zmagovalca, telefon, ki bo pristal v mojem desnem žepu.


Na pot iskanja odgovora, kateri je najboljši telefon na svetu, sem se podal precej koncizno. Namreč med tistima dvema, ki sta trenutno na vrhu lestvice najbolj zaželenih telefonov na svetu, ni velikih razlik. Vsak od njiju ima določene prednosti na papirju, ki pa v praksi kaj hitro izginejo ali niti niso uporabne. Resnično življenje ima namreč popolnoma svoje zakonitosti. Pojavlja pa se še težava ali izziv. Pri pametnih telefonih namreč precej površno primerjamo podatke. Tako nas pri delovnem spominu velikokrat zanima le količina in ne na primer hitrost. Takih "težav" pa je še precej.

Na začetku tega primerjalnega popotovanja sem si prisegel, da nikogar ne bom favoriziral, tudi če sem v preteklosti oziroma v zadnjih 4 letih uporabljal izključno naprave Huawei in Honor ter z njimi imel zadovoljivo izkušnjo. Tu je Samsung takoj na začetku imel rahel deficit. A sem se z njim hitro spoprijateljil in postal mi je zelo domač.

Moje načelo je bilo, da bi do enakih ugotovitev prišel prav vsak, ki bi imel možnost ta dva telefona imeti v rokah daljše obdobje. Ne glede na znanje. Vsak lahko torej ponovi moje korake, sledi mojim ugotovitvam in pride do primerljivih rezultatov. Ta primerjava je popolnoma ponovljiva, kar pa je tudi smisel tovrstnih testov. Razmišljal sem o točkovanju, a se mi na koncu ni zdelo potrebno, ker bodo moji vtisi zbrani v natančno izoblikovanih razdelkih tega zapisa z zaključno mislijo.

1. Zmogljivost

Neopazne stvari, ki niso malenkosti.



Verjamem, da 99,9 odstotkov posameznikov ob srečanju s tema dvema telefona razlik o hitrosti delovanja ne bi opazila. Aplikacije se zaganjajo na videz enako hitro, telefona sta lepo odzivna in na najvišjem možnem nivoju. Tu za klasične uporabnike ni velikih razlik. In prav zaradi tega sem na telefona namestil dve najbolj pogosti aplikaciji za testiranje zmogljivosti “strojnih” rešitev - Geekbench 4 in AnTuTu.  To sta aplikaciji, ki jih lahko tudi vi brezplačno naložite v vaš pametni telefon in ponovite test, ki sem ga izvedel tudi sam. Namen teh testov je, da ob enakih “pogojih” simulirajo različne situacije, primerljive z resničnim življenjem. Aplikacija na primer predvaja visokoresolucijski video, stisne datoteko, igra igrico… torej vse tisto, kar tudi sami počnemo na pametnih telefonih. Ob zaključku testa rezultat primerja s podatkovno zbirko testov in razvrsti telefon na lestvici rezultatov. Oceno, kako dobri ali slabi so navedeni testi, prepuščam posamezniku. A za osnovni prvi vtis zadostujejo.


Napravi na testu


Na testu sem imel pametni telefon Samsung Galaxy S10+ s procesorjem Exynos 9820, ki ga je podpiralo 8 GB delovnega spomina v družbi 128 GB notranje hrambe ter pametni telefon Huawei P30 Pro s procesorjem Kirin 980, z 8 GB delovnega spomina in 256 GB notranje hrambe.



Poskrbel sem torej za identične delovne pogoje. Pametna telefona sem vzel iz škatel, napolnil bateriji in naredil obvezno nadgradnjo telefonov ter vseh aplikacij, ki so prednaložene na telefonih. Pri popolnoma polni bateriji (100%) sem telefona izklopil iz električnega omrežja in zagnal teste. Ob pridobitvi rezultatov in preverjanju lestvic mi ni bilo popolnoma jasno, zakaj se je Huawei P30 Pro odrezal precej slabše od pametenega telefona Samsung Galaxy S10+. Takoj sem kontaktiral Huawei Slovenia in sporočil, da se je telefon na “benchmark” oziroma primerjalnih testih slabo odrezal. Ob klicu so mi svetovali, naj telefon preklopim v “performance mode”, način v katerem deluje s “polno močjo”. Po ponovljenem testu so se rezultati izboljšali in Huawei P30 je dosegel boljši rezultat, tokrat 315.586. Pri tem pa se je tudi precej segrel oziroma zdaj že pričakovano segrel.


Vsekakor sem bil neprijetno presenečen, da Huawei svoj “flagship” oziroma paradnega konja namenoma in v osnovi omeji ter optimizira na način, da procesorju zaklene potencial na določen procent brez vednosti uporabnika. Uporabnik mora torej za "odklepanje" potenciala telefona poiskati relativno skrito nastavitev “performance mode”  (v slovenskih menijih poimenovano način delovanja) in pri tem pa na plano sprosti “kitajskega zmaja”, ki biva v Kirinu 980 ter s tem njegov celoten potencial. Slednji  vpliva na povečano porabo baterije, ki je kar naenkrat povsem primerljiva s Samsung Galaxy S10+.

Po domače povedano: pri Huaweiju natančno vedo, da njihov procesor pri obremenitvah nad 90 odstotkov kuri baterijo kot zmešan. In so tudi zato v osnovi “zaklenili” procesorsko moč. To je podobno kot pri avtomobilih. Motor pri določenih obratih deluje optimalno in ima optimalno porabo. V kolikor pa ga ženemo v rdeče polje, pa je lahko poraba tudi 2-krat večja. Zelo podobna situacija je tudi pri napravah, ki jih nosimo v naših žepih. In ker uporabnik teh "10 odstotkov" ne bo opazil, je zagotavljanje splošnega zadovoljstva na prvem mestu.


A se težave še ne končajo tam. Huawei P30 Pro izjemno agresivno upravlja s procesi v telefonu, kar velikokrat pomeni, da obvestila izostanejo ali zamujajo. Aplikacije se na silo ugašajo tudi ko to ni namen. Vse s ciljem čim večjega izkoristka baterije in varčevanja s procesorsko močjo. To počne enostavno preveč agresivno in brez prave potrebe. Še zdaleč ne trdim, da je to zelo moteče in da je zaradi tega slab. Je pa vsekakor funkcionalno slabši od pametnega telefona Samsung Galaxy S10+, ki tovrstnih težav nima.


Baterija

Mit o velikem



Največji prodajni argument v današnjih časih je t.i. battery lifetorej ročnost baterije oziroma njena avtonomija. V tej kategoriji je tudi v mojih očeh Huawei v zadnjih letih delal čudeže. Telefon enostavno zdrži skozi cel dan. Polniti pa se ga da izjemno hitro. Ravno to lastnost največ uporabnikov postavlja na najvišja mesta. In tu načeloma Huawei vseeno kljub delno “umazanim trikom” počne stvari prav. Uporabnikom priskrbi telefon, ki zdrži cel dan, zvečer pa si lahko popolnoma brez strahu ogledate še celovečeren film ali epizodo GOT-a. A kot sem ugotovil v prejšnjem odstavku, to telefon zmore zaradi omejevanja procesorske moči ter z grobim poseganjem v delovanje, torej z nasilnim ugašanjem aplikacij oziroma omejevanjem osveževanja in pošiljanja obvestil. Na nek način je telefon vseskozi v načinu varčevanja z baterijo. Tudi zato sem izvedel dva izjemno enostavna testa. Najprej sem se odločil napolniti bateriji telefona do 100%. Huawei P30 Pro sem nastavil v način “performance mode” - (v slovenskih menijih poimenovano - način delovanja) ter nato počakal kateri od telefonov bo zdržal dlje. Pri tem sta bila telefona priklopljena na WiFi. Aplikacije na telefonu pa so bile popolnoma enake. In zmagovalec je bil jasen že po uri ali dveh. Samsung je s svojim normalnim "tovarniškim" načinom delovanja praznil baterijo nekje 20 odstotkov počasneje. To pomeni, da ko je Huawei P30 Pro ugasnil, je Samsung Galaxy S10+ premogel še 20 odstotkov preostanka baterije. Drugi test je bil normalen test iz “škatle” - brez vključenega načina “performance mode”, kjer je Huawei P30 Pro v primerjavi s Samsungom Galaxy S10+ jasen zmagovalec. A to sem tudi pričakoval.


Huawei P30 Pro ima v osnovi nekoliko večjo baterijo 4200 mAh, med tem ko Samsung Galaxy S10+ premore 4.100 mAh. A ko lahkot vidimo je vse v načinu programske nastavitve in ne sami velikosti baterije. Tu se zdi, da Samsung pušča nekoliko bolj odprte opcije uporabnikom in več programskih nastavitev delovanja baterije. A na drugi strani Huawei vseeno nekako poskrbi, da je zadovoljstvo z baterijo na nek način večje. In življenje brezskrbnejše. K temu pripomore tudi izjemno hitro polnjenje telefona s 40 W polnilcem ter hitro polnjenje s 15 W brezžičnim polnilcem. Pri telefonu Samsung lahko telefon polnite le s 15 W v obeh načinih. Načeloma pri bateriji tako v mojih očeh še vedno zmaga Huawei. Je pa Samsung vsekakor z določenimi inovacijami kot je "Bixby modes" - načini delovanja telefona v različnih situacijah - tudi delno pripomogel k temu, da se telefon obnaša bolj racionalno s svojimi viri. Prav tako je “programsko” upravljanje z baterijo telefona zares “temeljito” in nastavljivo do potankosti. A kaj, ko teh možnosti uporabniki nikoli ne uporabljajo.

Dizajn